The best city in the world

Evo me. Kjerkoli drugje na svetu bi objokana v zatemnjeni sobi ob zvokih All by myself jedla enormne količine sladolede (ok,mogoče sem prevečkrat gledala in brala Dnevnik Bridget Jones), tukaj pa te mesto samo prisili v pogon. In ni mi žal :) Vsak dan je boljši, lepši, svetlejši, bolj zanimiv, bolj poln smeha, novih poznanstev, flirtanja in novih izkušenj. Razlagajte si to kakorkoli želite :)

I love New York!

It's not always a happy place

Težko je hoditi po ulicah mesta s toliko spomini, ko ti toliko stvari lahko spodnese noge. Tista kino dvorana, tisti Starbucks, tisti Donkin Donuts, H&M, Centralni Park, Union Square...Ko se moraš na novo seznaniti z mestom. Danes sem začela :) Hello New York, hello again :)

Getting up at 4 in the morning to see the stars...

Of the showbussiness sky:) Black Eyed Peas so nastopali na Good morning America showu, ki se poleti vsako petkovo jutro zgodi v Centralnem Parku. Pot od Coney Islanda do tja traja dobro uro in ko pridemo do prizorišča, sva z Majo nagrajeni z zaprto ograjo. Wtf? Ne, ne, tako pa to ne bo šlo Obhodiva prizorišče in na drugi strani najdeva še odprt vhod, pred tem pa vsa seveda, tipično za mladi nedobudni slovenki, naredili še nekaj planov kako in na kakšen način bi se dalo notri vtihotapiti, če slučajno ne bi našli odprtih vrat. Sam koncert je sproduciran do potankosti, dvajsetkrat posnamejo množico kako nori, vmes pa mirno stoji in se pomenkuje. Res je, da je med njimi kar precej gorečih oboževalcev skupine, ki so tu prekampirali noč, s transparenti vseh barv in velikosti, ki čestitajo Kevinu za sedmi rojstni dan, opozarjajo, da je prišla skupina fanov iz Texasa/Indiane ali kakšnega drugega odročnega kraja, vendar je množica pred pojavom skupine reklativno mirna. Do zadnjega lasu sfriziran in posončen voditelj posname nekaj intervijujev z otroki, potem pa se po dveurnem čakanju, štirih tonskih vajah in kar precej lažnih alarmih na odru pojavijo Black Eyed Peas.



Množica ponori, midve z Majo pa sva malo preutrujeni od le triurnega dremeža, tako da koncert – če se temu lahko reče koncert, trajal je le 4 pesmi – spremljava z dvignjenega odrčka nasproti odra in le malo migava. Ozvočenje je bilo katastrofalno, jakost zvoka je bila približno taka kot havba party za vogalom, ampak vseeno sva uživali :) I gottta feeling....

That today is gonna be a long, long day...Najdaljši ever. Preveč dogodkov, preveč naporen, preveč oseben za na blog. Žalosten in osvobujoč.