Kot majhen otrok sem vedno odštevala dneve do morja v Martinščici na Cresu. Sestra mi je pomagala narediti odštevalni koledar in potem sem ga vsak dan okrasila z dodatnim velikim rdečim X, ki je pomenil, da je minil še en dan in da je morje vedno bližje. Nekako tako se počutim zadnje tedne, srce mi kar poskoči, ko pomislim na svoje najljubše mesto, ki ga bom tokrat po dolgem času spet doživljala kot pravi turist.
Stanovanje imamo v East Villiagu (cause we're awesome and cool and young), kupili bomo CityPass in šli na Niagarske slapove, tako kot piše v Lonely Planetu :) Nobenega stresiranja in guilt tripanja zaradi sight seeinga ne bo, če bom želela, bomo tri ure sedeli na pivu in spili toliko, kolikor nam bo ustrezalo. Malo sem natravmirana od vseh preteklih slabih izkušenj, ampak nikoli nisem krivila mesta za to, kar se je dogajalo. New York je pač New York, ogromno da in ogromno tudi vzame.
Veselim se. Vem, kako bom oživela ŽE na mednarodnem letališču, ko se bodo obrazi premešali, ko bodo ljudje pisani kot tropsko sadje in ko men čutila tisto prijetno potovalno ščemenje v trebuhu. Še vedno, tudi tokrat, tudi pri sedmem obisku New Yorka :)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar