Stvar je taka... Biti varuška je večino časa izjemno prijeten poklic oz. delo, če imaš otroke vsaj približno rad in če so otroci kolikor toliko normalni, včasih pa naletiš na kakšnega korenjaka, za katerega ne veš natančno, kako bi se ga lotil in tak je naš Tristen. Srček z angelskim nasmeškom, ob katerem se ti stopi srce, z diabetesom, ki ga dokaj mirno prenaša in s temperamentom, ki ga je nemogoče obvladati.
Otroci so nagnjeni k temu, da preizkušajo meje, to vemo vsi, vedar pa se pri njemu pojavi grozovita dilema - ali biti vzgojen in mu pustiti, da razbije vse okoli sebe in se poškoduje, ali pa popustiti vsaki njegovi muhi - tukaj pa zelo kratko potegne njegova starejša sestrica. Ze ko sem prisla, me je njuna mama opozorila, da ima puncka manjvredostni kompleks, in da ji ocita, da ima Tristena raje kot njo. Najprej sem bila prepricana, da je to samo otroska muha, ampak ko vidis, da malcek z custvenim izsiljevanjem doseze cisto vse kar hoce, medtem ko je njegovas sestrica razumska sedemletnica, s katero se da dogovoriti glede vsega, ti postane kar malo zal za vse vpletene...Ker je Tristen navajen, da z izbruhi doseze svoje, izbruhne kadar se mu zazdi, tudi po petkrat na dan. Najhuje do sedaj je bilo pred nekaj dnevi, ko je cela zadeva trajala vec kot eno uro, ko so po tleh letele zaluzije, dvdji, igrace, blazine, prevleke...Saj clovek bi ga se pustil, vendar ima stanovanje ze nekaj lukenj in razpok v teh krhkih gips ploscah, ki jih je povzrocil s svojim besnenjem - kaj ce si otrok kaj naredi? Kako ostati vzgojen, ko se zacne trest in penit od togote?
No, zdaj se slisi, kot da je Tristen Damien Child, dalec od tega, je nadvse prisrcen decek z tezavnim temperamentov in nezmoznostjo obvladanja le-tega. Who am I to judge - vsak vzgaja svoje otroke po svoje, ampak srce se mi trga, ko vidim da otroka menjata varuske na nekaj tednov ali mesecev in kaksne posledice to pusca na njima. Predstavljajte si, da ste stari sest ali seem let in da cele dneve prezivite z enim clovekom, potem pa ta clovek cez nekaj mesecev za vedno izgine, in tako vedno znova in znova...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar