The last New York weekend

Cudovit. Zacnem ga v petek zvecer na Union Squaru, kjer se pocasi nabira ekipa - Maja, Steve, Justin in na koncu se Grace, ki nas vse stera proti zabavi na sedmi aveniji in sestnajsti ulici - Greenwich Villige s pridihom Chelsea. Prepricljivo gay district, kar je razvidno tudi iz gostov na zabavi, ki so vecinoma postrani(beseda, ki jo z Majo uporabljava - namesto gay - postrani in straight - naravnost), da okolica ne ve, o cem govoriva).

Lastnika stanovanja sploh ni, sem nas je povabil Johnathan, ki stanovanje house-sitta. Svasta, si predstavljate, da nekoga prostite, da vam cuva stanovanje, sprehaja psa in zaliva roze, pa je stanovanje ves cas polno ljudi? Nasi mentaliteti nepredstavljivo, njim nekaj cisto normalnega. Flat je priblizno taksen, kakrsnega bi si zelela, ce bi zivela na Manhattnu in bi si ga lahko privoscila - cudovito opremljen, ogromen bel kavc, neverjeten sound sistem, roze, crno - belo, ampak ne dolgocasno. Skozi okno se gre na pozarne stopnice:)

Zabave v Ameriki so precej monotone, ljudje samo postavajo, pijejo in se pogovarjajo, tako da nam nekaterim po dobri uri postane dolgcas. V daljavi se svetlikajo ulice Times Squara, tako da se Maja, Steve in jaz odlocimo, da se sprehodimo do tja. Je priblizno 30 ulic stran in hvalezna sem, da imam obute teniske. Sprehod je zanimiv, hodimo samo naravnost po eni in isti aveniji, a okolica se ves cas spreminja. Skozi Chelsea, skozi Garment Dictrict, kjer se sedmi aveniji rece Fashion Avenue v Midtown in na Times Square.




Luci omamljajo, toliko jih je in tako so pisane in zaslepujoce. Hustle$bustle midtowna v nasprotju z lezerno sproscenostjo downtowna...Imamo dovolj, postajamo utrujeni in ob taki uri traja tudi do dve uri, da prides do doma, tako da se odpravimo v podzemlje...Kratek postanek na Union Squaru, ce so kje nasi znanci, a jih ni, tako da odpeketamo domov...



Sobota

Pravo mestno poletje, sonce greje razbeljene plocnike, vrocina puhti iz vseh strani. Dan zacnem(kje pa drugje) na Union Squaru, na zelenjavni trznici, ki je ena izmed najbolje zalozenih v New Yorku. Japonski umetnik je po trgu razpostavil ogromne kose ledu, na katerih se lahko sedi - simbolizirajo globalno segrevanje in na koncu dneva jih bo raztrescil. Kul, glavno da se lahko malo shladim:) Brskam po stojnicah, nato pa zavijem v klimatiziran(aleluja)designerski otlet Feline's Basement, ki v bistvu ni klet, ampak stavba z ogromnimi steklenimi okni in cudovitim razgledom na U.Square, Empire State Building in druge okoliske arhitekturne mojstrovine. Vsaj pet minut stojim in obcudujem razgled, nato pa se obrnem in vsaj pol ure obcudujem razgled na polne police cevljev. Cene so znizane tudi do 70 odstotkov, a 30% od 400 dolarjev je se vedno 120 dolarjev:)) Tumac, tale New York zna biti cisti suffer:) To zvecer ugotovi tudi Maja, ko ji med neuspelim kupovanjem cevljev ukradejo telefon, ampak to je druga zgodba:)




Danes je na agendi Metropolitan, tako da krenem na Upper East Side. Prvi postanek je Guggenheim oz. ogled njegove zunanjosti. Pridruzim se evforicnim japoncem, ki klikajo po fotoaparatih kot nori in z nic manjsim navdusenjem slikam procelje tega arhitekturnega cuda z vseh moznih kotov. Kasneje polovico slik zbrisem, ker so tako ali tako vse enake, ta moj japonski gen...(Savi ve kaj mislim:))...




Sprehajam se po Centralnem parku ob Jaqueline Keneddy Onassis Reservoirju in se pocutim nadvse pomembno in newyorsko. V daljavi vidim cudovite stare palace Upper West Sida, ki od tu izgledajo kot srednjeveski gradovi.



Po potki v parku sem zelo hitro pri Metropolitanu in z zanosom odhitim do vhoda. Varnostnik, ki me pregleda ob vhodu se dela norca iz vsebine moje torbice, saj iz nje privlecem teniske, deznik, vsaj 2 prazni in eno polno steklenico vode, fotoaparat, racunalnik, Lonely Planet, osvezilne robcke, majco I <3 NY, sal...You get the idea:)

Gneca je nepopisna, cela sprejemna hala je do zadnjega koticka polna turistov, ki stojijo v zaviti vrsti, tako da me zelja po umetniski izpolnitvi kaj hitro mine. Odlocim se, da bom obisk muzeja za danes preskocila in da bom dan raje izkoristila za raziskovanje Centralnega Parka. Le-ta je neverjetno lep in na ta soncen dan tudi neverjetno poln. Na tisoce ljudi se sonci na njegovih tratah, igra vse mogoce sporte, tece, se sprehaja, colnari, poslusa glasbenike, obeduje v slavni restavraciji v colnarni, opazuje zelve v Turtle Pond, krmari jadrnice na daljinsko upravljanje...In se poroca:) Vidim vsaj tri poroke in ceprav Centralni park JE romanticen, vseeno mislim, da je za poroko primernejsi kaksen bolj miren koticek. Porocno fotografiranje vsake toliko casa prekine kaksen mimoidoci, ceprav so nasli najmanj prometno potko v celem parku:)




Med sprehajanjem naletim na Aleksandra, srba, ki smo ga spoznali marca v hostlu in sedaj vozi rikse po Centralnem parku. Obljubi, da naju bo z Majo zapeljal naokoli in mi da svojo telefonsko, da ga pokliceva:) V tem ogromnem mestu se vedno lahko srecas nekoga, neverjetno:)

Strawberry fields forever? Yeah...Del parka na zahodni strani, za katerega je denar darovala Yoko Ono, v spomin na Johna Lennona, ki je bil ustreljen pred slavno stavbo Dakota le nekaj deset metrov stran(v tej stavbi je zivel, je pa znana tudi iz filmov Rosemary's baby in Vanilla Sky, drugace pa je v njej zivelo ali se zivi ogromno slavnih - Lauren Bacall, Leonard Bernstein, Judy Garland, Rudolf Nureyev, Steve Guttenberg in mnogi drugi, prosnjo za nakup stanovanja v tej stavbi pa so zavrnili Antoniu Banderasu, Melanie Griffith, Genu Simmonsu, Billy Joelu...).




Tukaj v parku je spomenik Johnu Lennonu - znak za mir, pod katerim je napisana ena sama beseda - IMAGINE.



Moja pot se nadaljuje po Upper West Side do Lincoln Centra in naprej do Columbus Circla. Vmes v Ugg trgovini vidim se Adama Sandlerja, ki s punco(ali zeno) kupuje cevlje. Na postaji podzemne poslusam crnko s cudovitim glasom in mi je kar malo zal, ko pride vlak. Skocim na drugi konec Manhattna do Maje, ki je v sluzbi v Defonte's in spoznam vse njene sodelavce. Pojem ogromen sendvic s cufti(mala napaka v komunikaciji med menoj in tistim, ki je delal sendvic), ki pa je presenetljivo dober. S polnim trebuhom se pocasi odmajam mimo Gramercy Parka, ki je zadnji privatni park v New Yorku - kljuc dobis le, ce si lastnik hise ali stanovanja v soseski.

Noge me se komaj drzijo, popolnoma jasno mi je, da imajo ljudje ves cas obute sportne teniske, v New Yorku se res veliko hodi. Hodim brez nekega jasnega cilja, uzivam v poznem poletnem popoldnevu tega res turisticnega dne in moje ustnice so ves cas privihane rahlo navzgor. Odlocim se, da se sprehodim do Washington Square parka, ker ima vodnjak in si lahko malo odpocijem noge v zuboreci vodi. Trg je poln ljudi, vodnjak je poln otrok. Tipicno mestni prizor, ko se otroci v kopalkah podijo po fontani, se spricajo in mecejo v vodo, kot da so v Dolenjskih toplicah. Vecerna svetloba pada na mesto in okoliske stavbe se kopajo v zadnjih soncnih zarkih. Ce zaprem oci, se mi zdi kot da sem doma, voda zubori tako naglas, da preglasi vse druge mestne zvoke in ce malo zaskilim, se mi zdijo stavbe kot visoka drevesa. Lepo mi je in to je eden tistih trenutkov, za katerega vem, da ga ne bom kmalu pozabila, trenutek ciste srece...